Vstali Gospod, resnično Te prosim,
ker je nujno in ker gre zares,
ker me je strah za naš narod in domovino,
ker me je strah za naše srce.
Izgubili smo kompas,
pot pa se nam je zarasla,
polomili smo mere in zapravili sramežljivost,
o ničemer se ne moremo dogovoriti,
a smo pripravljeni izdati vse;
strah me je, Vstali Gospod,
ker požiramo obljube in rojevamo afere
in pri nas na grobovih resnice cvetijo laži.
Gospod, vstani za Slovenijo,
vstani tukaj med nami in za nas!
Naj se naša „nespamet in počasnost“ v veri
spremenita v njeno odločnost in modrost,
naj se naše razočaranje in čakanje
spremeni v upanje in dejanje,
naj se naša bogokletna vdanost v nemoč
spremeni v vstajenjsko odgovornost!
Vstani,
da se bomo po lomljenju kruha lahko prepoznali
kot bratje in sestre
in kot vstajenjsko občestvo gorečega srca,
ki si nazdravlja s čistim vinom
in spet z veselo Alelujo hvali Boga!
p. Pavle