Le kako je to mogoče, se sprašujem,
da Slovenci v raju pod Triglavom
smo ostali?
Le kako je to mogoče,
da nas niso poteptali
turki vsake barve, vrste,
ki divjali so čez naše njive,
gore, reke, hoste?
Nezlomljivi smo Slovenci bíli
prav zato, ker smo molili,
ker smo v rožnem vencu
Jezusa, njegovo Mater
na pomoč klicáli;
vsak večer pred Božjo Martro
na kolena pali
in molili tiho, vdano, nezlomljivo.
Vrvca črnih jagod
vsak večer skoz prste je polzela,
nanjo pa ljubezen silna
prošnje vroče je vezála:
za otroke, za moža, za ženo,
za srečo pri živini in pri delu,
za mir in zdravje
in za konec vojne.
Prav na koncu
prošnjo še za duše v vicah so dodali.
Glej, zato Slovenci
v raju pod Triglavom smo ostali.
dr. Ivan Likar