Gospod, ti nisi Bog mrtvih, temveč živih.
V tebi živijo vsi, ki si jih poklical k sebi.
Spominjamo se vseh rajnih, ki smo jih ljubili, vseh, s katerimi smo živeli. Z njimi nas povezuje tvoja dobrota, s katero ljubiš nje in nas.
Dobrotno se usmili naših staršev in jim povrni vse, kar so za nas dobrega storili, nam pa daj to milost, da se jim po smrti pridružimo za vso večnost pri tebi. Tudi naši sorodniki, prijatelji in dobrotniki, ki so se s tega sveta ločili, naj po priprošnji Device Marije in vseh svetnikov uživajo večno blaženost.
Spominjamo se jih pred teboj. Zahvaljujemo se ti, da so v tvoji roki. Rekel si namreč: »Na svojo dlan sem zapisal tvoje ime.«
Pred teboj se spominjamo vseh umrlih, vseh pozabljenih in zabrisanih imen. umrlih, ki jih nihče ne objokuje, pogrešanih, katerih usoda nam je neznana, obupanih, ki so si vzeli življenje, vseh tistih, ki so jih ljudje umorili. Vemo, da so v tvoji roki in prosimo te: sprejmi te najbolj uboge med svoje srečne otroke.
Zahvaljujemo se ti, da si tako blizu, in tudi naši umrli so nam blizu v tebi. Nihče, ki je v tebi, ne umrje. Od tebe smo prejeli življenje; tudi umrli živijo iz tebe. Z njimi nas povezuje to, da imamo isto življenje.
Tvoj križ, gospod, je znamenje tvoje zmage nad peklom in smrtjo. Z njim smo bili rešeni večnega trpljenja, z njim je bil poravnan ves dolg zadolženih. Nad njivo grobov stoji tvoj križ in združuje vse, umrle in nas.
Tvoje misli niso naše misli. Tvoja pota niso naša pota. Verujemo tvojim načrtom, čeprav jih ne razumemo. Hodimo po tvojih potih in se držimo tebe. Ti boš premagal našega sovražnika – smrt. Vstal si od mrtvih in za teboj bodo vstali tudi vsi umrli. Poklical si jih, da bi se veselili s teboj v večni luči in te hvalili vso večnost.
Amen.