Poglej - beri - razmisli - živi...
»Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« S temi besedami je Marija naredila korak vere. Verovala je, sprejela Boga v svoje življenje, izročila se je Bogu.
Lahko bi pomislili, da je bila za Marijo vera nekaj lahkega. Postati mati Odrešeniku: ali niso bile to sanje vsakega judovskega dekleta? Vendar se hudo motimo. To je bilo najtežje dejanje vere v vsej zgodovini. Komu lahko Marija razloži, kar se ji je pripetilo? Kdo ji bo verjel, ko mu bo rekla, da je otrok, ki ga nosi pod srcem, »delo Svetega Duha«? Kaj takega se pred njo še ni zgodilo in se tudi nikoli več ne bo. Znašla se je v takšni samoti, da ni mogla spregovoriti z nikomer drugim kakor le z Bogom.
Njena vera je bila v tem, da je zaupala Bogu, da se mu je popolnoma prepustila. Boga je sprejela v svoje življenje. Zaprtih oči je izrekla svoj »fiat«. Verovala je, da »Bogu ni nič nemogoče«.
Marija ni izrekla svoje privolitve z žalostno resignacijo, kot tisti, ki pravi sam pri sebi: »Če že ni mogoče drugače, naj se zgodi Božja volja.« Da je bil to najsrečnejši trenutek v Marijinem življenju, lahko sklepamo tudi iz tega, da je Marija takoj nato zapela Magnifikat: »Moja duša poveličuje Gospoda«. Poveličuje, se raduje, kipi od sreče. Vera osrečuje, lepo je verovati! To je trenutek, ko človek udejanji namen, zaradi katerega je bil ustvarjen kot svobodno in razumno bitje.
Mi ne moremo posnemati Marije v telesnem spočetju in rojstvu Jezusa; lahko in moramo pa jo posnemati v duhovnem spočetju in rojevanju po veri.
Kako spočeti in porajati Kristusa? Kristusa spočne človek, ki se odloči, da bo spremenil svoje drže, svoje življenje. Jezusa poraja tisti človek, ki sprejeto odločitev prenese v dejanja s kakšno konkretno in vidno spremembo svojega življenja in navad. Če je npr. preklinjal, ne preklinja več; če je živel v nedopustnem razmerju, ga prekine; če je gojil zamero, si prizadeva za mir; če ni nikoli prejemal zakramentov, se jim spet približa; če je bil doma nepotrpežljiv, skuša biti bolj razumevajoč...
Mariji »amen« - DA Bogu je vsakemu izmed nas vabilo da tudi mi rečemo Bogu iskren amen – da, tukaj in zdaj rečemo: »Glej, Gospodov(a) služabnik (služabnica) sem, zgôdi se mi po tvoji besedi.«