Poglje -beri -razmisli -živi >>>
Preteklo postno nedeljo je Jezus na gori Tabor zažarel in v tej gorečnosti danes prihaja v naše templje, naša srca, ustvarjena za ta isti sijaj. Na žalost pa v templju našega srca najde pa trgovce in menjalce, kaos in tržnico!
Prihaja z gorečnostjo! Ker ga prevzema ta silna zaljubljenost v lepoto naših notranjih svetišč in hoče, da bi zasijali v svoji prvotni lepoti, hoče prvotno nedolžnost in hoče vrniti izgubljeno svetlobo. Prihaja s sveto jezo in sveto ljubosumnostjo.
Bog je namreč tako zaljubljen v čistost in dostojanstvo človeka, da na tem področju ne dopušča heca in iger. Ne ostane ravnodušen nad napadi na človekovo dostojanstvo, svetost njegovega telesa in duše.
Prihaja kakor pred okus pashe, v kateri bo On sam postal edino resnično in čisto daritveno jagnje. Pred njim se zato morajo umakniti naša očitna ali manj očitna služenja drugim bogovom, služenje miselnosti tega sveta, ravnanju zato, da bi nas ljudje videli, iskanju naklonjenosti drugih. Morajo biti odstranjena vsa naša "zlata teleta", da bi nastal prostor za edinega in pravega Boga, ki prihaja, da očisti srce od tistega, od česar se človek sam ne more očistiti.
Prihaja, da v nas ponovno vzpostavi red in nam vrne sijaj dostojanstva, sijaj božjega otroštva. To je pasha, to je prehod, ki ga želi obhajati z nami. Pustiti, da Gospod poruši, izžene in očisti, kar mora biti porušeno, izgnano in očiščeno. Pustiti, da postavi nov tempelj, tak, ki ga nihče ne more sesuti. Ker je zgrajen z Njegovo krvjo, z njegovo daritvijo, preko katere je človek z dušo in telesom vključen v Kristusovo Telo, ki je svet že premagalo. Zato v boju zoper to Telo nihče nima več moči.
Gorečnost Boga, ki je svet tako ljubil, da je dal svojega Sina, nas nagovarja, da obnovimo zavezo z Njim, da Gospod z nami obhaja veliko noč in nas popelje v globinsko čiščenje našega srca, našega templja, da v našem življenju ljudje zagledajo "spremenjenje na gori". Podobo, po kateri smo ustvarjeni in po kateri hrepeni čisto vsako srce!