Poglej - beri - razmisli - živi >>>
Jezusove besede: »Vi ste priče teh stvari«, so danes namenjene nam, nam Jezus govori »Ti brat, sestra si s svojim življenjem priča mojega vstajenja.«
Ob teh Jezusovih besedah se lahko vsakdo izmed nas vpraša: Kakšna Jezusova priča sem? Kakšni pričevalci Jezusovega vstajenja smo?
Ne moremo biti priča Vstalega, ne moremo biti pričevalci vstajenja, če se prej osebno ne srečamo z vstalim Kristusom v svoji notranjosti, ne srečamo po daru Božje milosti, v moči zakramentov in svoje vere, v moči molitve in osebnega prizadevanja. Pričevalec je verodostojen samo, če govori o stvareh, ki jih je sam doživel, izkusil.
Kakor apostol Peter, ki je trikratni zatajil Jezusa, a je bil deležen Jezusovega odpuščanje, zato je postal pričevalec božjega usmiljenja, ljubezni; kakor apostol Pavel najprej preganjalec Jezusovih učencev po srečanju z Vstalim spreobrnjenec in oznanjevalec vstajenja; kakor apostoli, ki so se na veliki četrtek v strahu razbežali, zapustili Jezusa, a kljub temu bili deležni odpuščanja Vstalega in zardi tega izkustva postali neustrašni pričevali; kakor mnogi svetniki, ki se jih je v njihovem življenju dotaknil Jezus.
O tem, da je Kristus vstal in da živi, morem pričevati le, če je vstal in živi tudi v meni, v mojem življenju. Pričevalec lahko postanem le na temelju osebnega izkustva njegove navzočnost in bližine, dobrote in tolažbe; ker mi Vstali daje moč, da premagam sebičnost in se odprem drugim; mi daje moč, da odpustim in se znam v veri veseliti, takrat čutim in vem, da je zares vstal, in morem pričevati zanj pred drugimi. Brez tega globokega osebnega izkustva je pričevanje nemogoče.
Živeti kot priča vstalega Jezusa, živeti kot velikonočni, vstajenjski kristjan, namreč pomeni vedno znova v moči božjega usmiljenja umirati grehu in grešnim nagnjenjem, ter vedno znova vstajati in živeti za vrednote, ki ne minejo: za odpuščanje in spravo, za mir in edinost, za razumevanje in prijateljstvo, za solidarnost in dobroto, za poštenost in iskrenost, za potrpežljivost in zvestobo, …
Biti Jezusova priča pomeni v moči vstalega Jezusa postajati mrtev za greh in vsakršno hudobijo, premagovati hudo z dobrim. To je tisto, kar je v našem življenju končno edino potrebno in pomembno, če hočemo resnično postajati pričevalci božje ljubezni, dobrote, usmiljenja.
Vsakokrat, ko se iz ljubezni do Boga, do Vstalega odločim za dobro, dodam svoj kamenček h Kristusovi velikonočni zmagi nad grehom in smrtjo. Z vsako premagano skušnjavo se s Kristusom prebijam iz duhovne smrti v življenje. Z vsakim dobrim dejanjem utrjujem svojo povezanost z Bogom in globoko v sebi doživljam mir, ki mi ga podarja vstali Kristus.
Današnji svet, ljudje s katerimi živimo in jih srečujemo potrebujejo nas, kot Jezusove priče, kajti kristjani, ki se jih je dotaknil Vstali, vstopil v njihovo življenje so danes s svojim življenjem edini oznanjevalci veselega oznanila velike noči, da je Jezus vstal in živi, da je smrt premagana.
Velikonočni čas nas vabi, da poglobimo in utrdimo svojo vero v vstalega Kristusa in jo potrjujemo z deli ljubezni. Tako in samo tako bomo res verodostojni pričevalci njegovega vstajenja, priče vstalega Kristusa.