Poglej - beri -razmisli -živi >>>
V nedeljskem evangeliju slišimo kako so zaskrbljeni in prestrašeni apostoli prebudili Jezusa in mu dejali: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?«
Ko se je Jezus prebudil, je ukazal morju: »Utihni! Molči!« Veter je ponehal in nastala je globoka tišina. Potem pa jim je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«
V čem je bilo pomanjkanje vere pri apostolih? Ne toliko v tem, da niso verovali v Jezusovo moč, kot v dejstvu, da so dvomili o njegovi ljubezni. Spraševali so se, ali Jezus zares skrbi zanje, za njihovo življenje in varnost: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?«
Z izrečenim vprašanjem so apostoli postavili pod vprašaj Jezusovo hotenje, da bi poskrbel zanje, ki so mu zaupani; pod vprašaj so postavili njegovo nesebičnost in njegovo skrb za druge; torej tisto, kar je najbolj opazno v njegovem življenju in je ena njegovih najlepših potez.
V čem je sporočilo, ki ga ima evangeljski odlomek za nas?
Plovba po Galilejskem jezeru lahko predstavlja pot mojega življenje. Jezero je moja družina, moji sorodnik, moji sodelavci, moji sosedje, moje srce. To so mala jezera, na katerih pa se lahko, kot dobro vemo, razbesnijo veliki in nepredvideni viharji. Kdo še ni izkusil takega viharja, ko se vse stemni in začenja barko našega življenja z vseh strani zalivati voda, Bog pa se zdi daleč ali pa se bojimo, da spi?
Slišimo zdravnikovo opozorilo, in že smo sredi viharja. Otrok zaide na stranpot, vse govori o njem, starši se znajdejo v vrtincu viharja. Finančni preobrat, izguba službe, fanta, ki si ga ljubila, zakonca, in že smo v hudi nevihti.
Kaj storiti? Za kaj se oprijeti in na katero stran vreči sidro?
Jezus nam ni dal čarobnega recepta, kako bi se v življenju izognili vsem nevihtam. Ni nam obljubil, da bomo lahko zaobšli vse težave; obljubil pa nam je moč, da bi jih mogli premagati, če ga le prosimo zanjo.
Sv. Pavel nam spregovori o resnem problemu, s katerim se je moral soočiti v svojem življenju; imenuje ga »trn v mesu«. »Trikrat«, pravi, »sem prosil Gospoda, da mi ga odvzame, in končno mi je Gospod odgovoril. »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.«
Zaupanje v Boga: prav to je evangeljsko oznanilo evangeljskega odlomka.
Tistega dne je učence pred brodolomom rešilo dejstvo, da »so vzeli Jezusa v čoln«, preden so odpluli na drugo stran. To pa je tudi za nas najboljše zagotovilo proti življenjskim viharjem. Imeti ob sebi Jezusa. Tisto, kar ohranja Jezusa v barki našega življenja in naših družinah, pa je vera, molitev, zakramenti in življenje, ki ga usmerjajo božje zapovedi.
Sv. Peter je spodbujal prve kristjane, naj v preganjanju zaupajo v Boga, rekoč: »Vso svojo skrb preložite nanj, saj on skrbi za vas« (1 Pt 5,7).
Bog »skrbi«, njemu je še kako »mar za nas«!