Do 16. avguista 2024 ste za obnovo križevega oltarja darovali 9.950,00 €,
kar je približno 19% potrebnih sredstev za obnovo oltarja.
Hvala Vam za vaš dar.
Vsak EUR-o je dobrodošel za obnovo, prosimo in hvala!
Križeva kapela
v cerkvi sv. Egidija na Ravnah na Koroškem
Skupaj z gradnjo kapele Svetega Križa leta 1680 je bil postavljen v njej tudi Križev oltar. Postaviti ga je dal plemeniti Matija Sichten.
Križev oltar je bil postavljen iz zaobljube »ex voto« za rešitev pred kugo istega leta. Sedanjo podobo je oltar dobil med letoma 1750 in 1780. Osrednja figura oltarja je Križani, ki ima zaprte oči, a še dvignjeno glavo. Ob vznožju Magdalena, ob strani Marija in sv. Janez. zadaj slika Jeruzalema v mraku, spodaj ogenj vic, deloma v sliki, deloma v reliefu s figurami trpečih. Ob strani oltarja po en angel z gobo in sulico. Nad križem Bog Oče in Sv. Duh, obdana z angelci. Pod menzo vdolbina za božji grob. Baron Jurij Friderik Jormannsdorf je dal leta 1680 na svoje stroške poskrbel za izdelavo pozlačene železne ograje (železnih palic) za Božji grob, zanj pa nabavil tudi kip Kristusa.
Vsi kipi so sedaj beli, v preteklosti pa so bili, kot kažejo konservatorske raziskave, pozlačeni.
Druga posebnost cerkve je grobnica, v latinščini tudi kripta, ki leži pod križevo kapelo na severni strani cerkve. V njej so po letu 1680 pokopavali člane plemiških družin, stanujoče v bližnjih dvorcih.
Oltar križeve kapele kliče po obnovi.
Kipi Križevega oltarja so bili v začetku druge svetovne vojne za časa župnika Valentina Stucklerja (1941 – 1947), belo marmorirani in danes so v zelo slabem stanju in potrebni temeljite obnove, da ponovno zasijejo v prvotni obliki. Obnoviti je potrebno tudi oltarno kuliso in sliko Jeruzalema v mraku ter ogenj vic, deloma v sliki, deloma v reliefu s figurami trpečih.
Na podlagi predhodnih raziskava Zavoda za spomeniško varstvo je bil že pred leti narejen okvirni predračun obnove oltarja in kipov v višini 40.000 €.
PROŠNJA ZA POMOČ PRI OBNOVI KRIŽEVEGA OLTARJA
Že 350 let pri Križevem oltarju odmevajo prošnje in zahvale dobremu Bogu. Prav je, da Križev oltar obnovimo in s tem izkažemo Bogu hvaležnost za uslišane prošnje in ohranimo kulturno dediščino naših prednikov.
Zato se obračamo na vse župljane in vse prebivalce našega mesta, ki v srcu dobro mislijo, z veliko prošnjo, da bi s svojim velikodušnim darom podprli obnovo našega verskega in kulturnega spomenika, Križevega oltarja.
Z Vašo pomočjo bo obnovljeni Križev oltar znamenje naše vere, ljubezni, spoštovanja in skrbi za ohranjanje kulturnega spomenika našega mesta.
Veseli in hvaležni bomo vsakega Vašega prostovoljnega daru.
Svoj velikodušen dar lahko prinesete osebno v župnijsko pisarno, ali nakažete na bančni račun Župnije Ravne na Koroškem.
Podatki za UPN položnico so:
Koda namena: CHAR- Namen plačila: Pomoč priobnovi Križevega oltarja
- IBAN prejemnika: SI56 0247 0025 3755 810
- Referenca prejemnika: SI00 1680-2024
- Ime, ulica in kraj prejemnika: Župnija Ravne na Koroškem
Stara ulica 14
2390 Ravne na Koroškem
V ta namen prilagamo UPN QR kodo položnice za plačilo.
Hvala za vaše razumevanje in pomoč!
Župnijski svet in Edvard Vajda, župnik
Bratovščina Kristusove smrtne muke
Pri Križevem oltarju je bila v letu 1682 ustanovljena bratovščina Kristusove smrtne muke (Congregationis agoniae Christi oziroma Jesu Christi Todtangst Bruderschaft), ki jo je istega leta potrdil papež Inocenc IX. Njen član je bil tudi takratni cesar Svetega rimsko-nemškega cesarstva Leopold I., o čemer poroča napis na spominski plošči, vzidani na slavoloku, ki vodi iz cerkvene ladje v Križevo kapelo. Istega leta je grof Ludvik Thurn Valsassina daroval 100 goldinarjev za večno luč pri tem oltarju, plemeniti Matija Sichten pa 50 goldinarjev za izdelavo bratovščinske knjige. Od nje se je do danes ohranil samo zunanji papirni ovoj.
Gmotni podporniki bratovščine so prihajali tako iz plemiških kot tudi premožnih meščanskih družin. Med plemiškimi družinami velja omeniti rodbine Bischof, Dornsperg, Gaisruck, Harter, Jabornegg, Jormannsdorf, Kulmer, Ruessdorf, Schwarzenau, Sichten, Schlangenberg, Stich, Stauber, Thurn Valsassina in Zenegg. Poleg navedenih so nastanek bratovščine podprli tudi mesto Pliberk in trgi Guštanj ter Dravograd. Med darovalci srečamo tudi guštanjskega trškega sodnika Primoža Schwaba z ženo Marijo Katarino. Izmed cerkvenih osebnosti so nastanek bratovščine finančno podprli dravograjski prošt Janez plemeniti Dornsperg, župnik v Štebnju Tomaž Hanschizh, župnik v Žvabeku Jurij Zeball, kanonik velikovškega kolegiatnega kapitlja Simon Rosenperger, župnik v Črni Andrej Maznik in številni drugi.
Bratovščina je delovala do konca 18. stoletja, ko je bila ukinjena v sklopu reform cesarja Jožefa II.