Sv. Mohor in Fortunat godujeta 12. julija.
Cerkev z mogočno lipo stoji ob lokalni cesti Kotlje - Podgora. Postavljena je na t.i. »turških šancah« - sistemu utrdb, ki so potekale po celotnem grebenu nad Kotljami in so služile v obrambne namene pred Turki ob njihovem vdoru na Koroško leta 1476 in onemogočale prehod v Podjuno. Arhivskih podatkov o nastanku cerkve ni. Z gotovostjo lahko trdimo, da je na tem mestu že v 15. stoletju stala gotska cerkvica, kar dokazuje še danes ohranjeni gotski prezbiterij. Cerkveno zasnovo sestavlja pravokotna ladja z ožjim, tristrano zaključenim gotskim prezbiterijem ter nečlenjen zvonik, ki stoji pred zahodno fasado. Na severu je med prezbiterij in ladjo prislonjena pravokotna zakristija.
Ladja je kasnejšega nastanka. Na severni in južni strani jo členi po dvoje visokih, šilasto zaključenih oken ter dva šilastoločna portala na zahodni in južni stranici. Zahodni portal šilaste oblike ima kamniti, žlebasto profiliran okvir. Prezbiterij osvetljujejo tri rahlo zašiljena gotska okna s krogovičjem. Sicer gladke fasade krasijo poslikani šivani robovi in pasovi slikane ornamentike, ki potekajo pod podstrešnim vencem. Streha je prekrita z eternitom. Ob obnovi cerkve leta 1994 je bilo na južni fasadi odkrito zazidano romansko okno in ostenje gotskega portala, kar dokazuje, da stoji ladja iz 18. stoletja na srednjeveških temeljih.
Enoladijski, rahlo šilasto obokan prostor notranjščine je od prezbiterija ločen s šilastim gotskim slavolokom s posnetimi robovi. V ostenju slavoloka sta ohranjeni konzoli piramidaste oblike. Vzhodna polovica prezbiterija je križno-rebrasto obokana, zahodna polovica ima zvezdasto obliko. Žlebasto profilirana rebra se dvigujejo iz čašasto stopnjevanih kapitelov polstebrov. Na oboku se rebra stikajo v dva sklepnika. Na severni strani prezbiterija vodijo v zakristijo pravokotna vrata s trikotnim zaključkom in angelsko glavico. Iz kora, ki sloni na treh potlačeno polkrožnih arkadnih lokih, je urejen dostop na zvonik. Cerkvena oprema je skromna in izvira iz druge polovice 19. stoletja. Leseni neogotski glavni oltar je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu. Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je gotska arhitektura, ki je bila kasneje baročno predelana. Pomembna je predvsem zaradi stavbne zgodovine, ki stopa v čas zgodnje gotike, kar dokazuje danes ohranjeni prezbiterij z zvezdastim obokom.
