Poglej - beri - razmisli - živi ...

    Modrim se je Bog razodel  v njihovem jeziku, znotraj njihovih izkušenj, po raziskovanju neba in nebesnih pojavov. »Videli smo njegovo zvezdo in smo se mu prišli poklonit.« Takoj so se odzvali. Pravi »Abrahamovi sinovi po veri«. Tudi Abraham  se je odzval na božji klic. Ko spozna, da je zanj dobro, da gre iz svoje dežele, se poda na pot, v negotovost, ne da bi vedel kaj vse ga čaka na poti, niti kje se bo ustavil njegov korak. Polno tveganja, nevarnosti, ovir… Modre je zvezda pripeljala na cilj, na srečanje. Ustavila se je nad krajem, kjer je bil Jezus.  Na pot so se podali, da bi počastili novorojenega kralja. S tem priznajo njegovo božanstvo.
    Tudi nas vodi zvezda h Kristusu. Ta zvezda, ki nam kaže pot in nas vodi h Kristusu, je evangelij.
    Pomislimo kako se ljudje odzivamo na oznanilo o Kristusovem rojstvu. Slišali smo že, kako so se odzvali trije modri. Kako so se odzvali kralj Herod in duhovniki v Jeruzalemu. Kralj Herod se vznemiri in skliče duhovnike in pismouke, ki so strokovnjaki na duhovnem področju. Modre hoče napraviti za vohune. Poslužuje se laži in hinavščine. »Pojdite in poizvedite in mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit«.  Ne vidi drugega kot le lastno korist. Duhovniki in pismouki vedo, kje se bo Kristus rodil, vedo za preroško napoved, da bo rojen v majhnem mestecu Betlehemu, nekaj kilometrov od Jeruzalema pa vendar ostanejo, kjer so, se ne premaknejo s svojega mesta. Nekdo je dejal, da se obnašajo kot obcestni kamni: kažejo pot, a se niti za ped ne premaknejo. Komu bomo pa mi podobni'?
    Povabljeni smo, da se osebno z njim srečamo, da doživimo tisto radost srečanja, da ga tudi mi počastimo, da zares začutimo njegovo božanstvo. Ta pot do osebne vere, do osebnega srečanja z njim ni lahka, lahko je dolga. Vendar se splača tvegat in vztrajat. Ko bomo dospeli na cilj, ko se bo zvezda ustavila in bomo doživeli radost in mir, bomo tudi mi lahko postali zvezde za druge, bomo mi tisti živ evangelij.
    Postati živi evangelij pa ne moremo na silo, z velikim pompom pač pa ponižno, tiho nevsiljivo. Tako kot je tudi Bog prišel med nas nevsiljivo, kot nebogljen otrok, da bi ga tako še lažje sprejeli. Bog se želi tudi po nas razodeti svetu.