Škofija: | Nadškofija Maribor |
Zavetnik: | sv. Marjeta Antiohijska, mučenka |
Cerkev: | Župnijska cerkev sv. Marjete Antiohijske |
Naslov: | Kotlje 9 |
Poštna številka: | 2394 |
Pošta: | Kotlje |
TRR pri NLB: | SI56 0247 0008 9427 528 |
Matična št. | 1231219000 |
Davčna št.: | 82203342 |
Sedanja župnija ima okoli 2.100 prebivalcev. Župnija je z avgustom 2012 izgubila stalnega župnika in “padla” pod upravo sosednje župnije Ravne na Koroškem. Zadnji župnik je bil g. Marjan Plohl. V župniji delujejo številne skupine, ki so zagotovilo, da se življenje v njej ne bo ustavilo. Omenimo župnijski pastoralni in gospodarski svet, zelo aktivno mladino in Kolpingovo družino Kotlje. Poleg teh ima župnija še nekaj aktivnih skupin, ki so nepogrešljivi del župnije (MePZ »Rožmarin«, ki je obhajal svojo 30-letnico, in mladi pevski zbor, ki deluje že 20 let, Karitas, animatorska skupina, krasilke cerkve, ministranti, bralci božje besede, biblična skupina, …). V župniji vsak mesec izhaja tudi župnijsko glasilo Biser, kar v prevodu iz grščine pomeni Marjeta. Biser je najstarejše glasilo v dekaniji, saj izhaja že 20 let.
O nastanku cerkve v Kotljah na Koroškem kroži legenda, ki pravi, da sta pred davnimi časi sv. Marjeta in sv. Ožbalt skupaj potovala po Koroški in iskala cerkev, v kateri sta bila določena za patrona. Sv. Marjeta je bila določena za cerkev v Črni, sv. Ožbolt pa za cerkev v Kotljah. Toda pri Kotljah je Marjeto pičila kača in je morala tu ostati, Ožbalt pa je odpotoval naprej v Črno in postal patron tamkajšnje cerkve.
Župnijska cerkev sv. Marjete je lepo ohranjena baročna cerkev z romanskimi temelji. Arhivskih virov o njenem nastanku ni. V Blaznikovi historični topografiji Slovenije imamo omenjeno naselje z letnico 1313 (quet datu Choulach) in letnico 1367, ki govori o kapeli sv. Neže, Primoža in Felicijana. Stavbo so v 18. stoletju temeljito prezidali. Ob baročno enoladijsko prostornino so na severu Pogled skozi pokopališka vrata na južno kapeloprislonili nečlenjen (na temelju starejšega zgrajeni) zvonik in pravokotno zakristijo, na jugu pa stavbo razširili s poligonalno kapelo s stolpičem.
Stilno neenotna in skorajda asketska zunanjost cerkve preseneti s svojo vizualno bogato notranjščino in izjemno kvalitetno notranjo opremo. Cerkev se ponaša s kar petimi oltarji s časovnim razponom njihovega nastanka od 17. do konca 18. stoletja. Nedvomno najpomembnejši del cerkvene opreme predstavlja glavni baročni oltar sv. Marjete, levi stranski oltar je posvečen Mariji Božji materi, desni stranski oltar sv. Petru in Pavlu, oltar v levi stranski kapeli je posvečen sv. Florjanu z napisom Hoc aeltare erectum 1662 in oltar sv. Rešnje krvi (okoli 1760) v desni kapeli. Omeniti velja tudi izjemno umetnostno vrednost v cerkvi, psevdobaročno prižnico, prvo in edino ohranjeno delo kiparja Franca Bernekerja na Koroškem, kar potrjuje napis, najden ob renovaciji s podpisom umetnika, »to delo pervo moje« iz leta 1896.
Cerkev je bila v zadnjih dvanajstih letih na pobudo župljanov temeljito prenovljena. Vsi oltarji, prižnica in križev pot pa so se obnovili na pobudo in v izvedbi mladih v okviru projekta “Dar za dar”.
Sveta Marjeta (goduje 20. julija) je zavetnica župnije. Časte jo kot priprošnjico v skupini štirinajstih pripro-šnjikov v sili. Uvrščajo jo med eno najstarejših svetniških podob, čeprav o njej ni ohranjenih veliko zgodovinskih podatkov. Domnevajo, da je bila preganjana in mučena pod cesarjem Dioklecijanom in je umrla okoli leta 305. Legenda pripoveduje, da jo je imel oče neskončno rad, dokler ni izvedel, da jo je njena dojilja vzgojila v krščanski veri. Z raznovrstnimi mučenji so jo skušali prepričati, da bi se odpovedala svoji veri. Vsa prizadevanja so bila zaman, zato je bila obsojena na smrt. Pal-mova vejica v njeni roki je znamenje mučeništva. Velja za priprošnjico kmetov in nosečnic.Na Slovenskem sodi med bolj priljubljena in pogosta imena, kar dokazuje tudi 51 cerkva, ki so posve-čene tej svetnici. Narodopisec dr. Niko Kuret piše, da »po ljudskem mnenju za pravi god svete Marjete ne ve nihče. Vrag se je namreč zaklel, da bo z repom podrl ves svet, ko bi vedel, kdaj goduje sveta Marjeta, tako jo sovraži«. Marjeta je povsod upodobljena z zmajem, ki ga drži na verigi. Legenda namreč pripoveduje, da se ji je v ječi prikazal hudič v podobi zmaja, jo skušal, pa ga je ukrotila. Zmaj in veriga pričata o krutem mučenju svetnice.