Župnije Ravne na Koroškem, Kotlje in Strojna

Leseni križ s križanim Jezusom je lepo obnovljen in ga pokriva valovita dvokapna kovinska streha. Križ stoji v Dobji vasi, nasproti nekdanje Likevičeve gostilne. Zanj skrbi družina Pečnik, p.d. Likevič.

Križ naj bi postavil po letu 1900 posestnik Plešivčnik z nekdanjega Dobjega dvora. Prvotno je stal na mestu sedanje avtobusne postaje pri upravni zgradbi železarne Ravne. Po II. svetovni vojni so po letu 1950 križ neznanci podrli ga poškodovali ter ga odvrgli v Likevičevo 'deteljo' - travnik, zaradi politične spornosti, saj se je na to mesto že širila železarna. Viktor Oblak, p.d. Tomažev Fika, in Pečnik Anton, p.d. Likevič, sta ga popravila in postavila na sedanje mesto.

Vzroki za postavitev so po ustnih virih trije. Prvi vzrok bi naj bila smrt kosca zaradi udara strele na sosednjem travniku. Drugi vzrok bi naj bila smrt brezbožnega 'furmana', ki je na vožnji na tem mestu doživel nesrečo. Kot tretji vzrok pa se omenja zaobljuba Plešivčnika, da bo v zameno za ozdravitev od hude bolezni postavil križ. Domnevni podiralec križa pa je tudi nesrečno preminil.

Zapisal Vinko Skitek, 9.2.2012
Ustni vir: Aljaž Gradišnik, 2009.
Avtor fotografije: Tomo Jeseničnik

Križ stoji ob cesti pod Šteharskim vrhom na travniku pri domačiji Šteharnik.

Križ z razpelom je lesen in ga pokriva lesena dvokapna streha, pokrita z pločevino. Okoli korpusa je pritrjen venec iz umetnih rož. Z hrbtne strani so na križ pritrjene deske v obliki deltoida.

Prvotno je križ stal v gozdu, na mestu, kjer se je po prvi svetovni vojni zgodila nesreča. Dva lovca, Zupanc in Lasnik Henrik sta lovila divjad. Zaradi gostega grmovja, se je neka veja zataknila v puško Zupanca, ki se je sprožila in smrtno zadela Lasnika, ki je hodil pred njim.

V spomin na ta tragičen dogodek so postavili križ. Nekdanji gospodar Šteharnikove kmetije Anton Šteharnik, je križ prestavil na sedanje mesto (Igor Glasenčnik, 2009).

Vinko Skitek

Račelovo znamenje spada med zidana znamenja. Ima dve manjši stranski niši in eno večjo glavno nišo. Pokriva ga štirikapna piramidasta streha iz »šitlnov«.   Vse niše so tudi poslikane, tako je v osrednji  niši naslikana podoba sv. Urha, v stranskih pa sv. Krištofa ter Pieta.

Znamenje stoji ob lokalni cesti Zelen breg - Strojna. Na robu račelovega gozda v bližini Jankove hiše.

Znamenje je bilo po pripovedovanju Marije Borovnik zgrajeno po prvi svetovni vojni, obnovili pa so ga v 80-tih letih 20. stoletja , ko ga je obnavljal Gustav Štrekelj.

Z nastankom tega znamenja je povezana zanimiva zgodba: Dva Račelova hlapca sta  en poletni večer šla na gnojvožo k Jaznikarju. En hlapec je šel prej in drugega pričakal na robu gozda (danes je tu postavljeno znamenje), kjer ga je ubil z vilami. Vzrok umora je bilo ljubosumje, saj sta oba hlapca hodila k jaznikarjevi dekli.  Duh umrlega je, nekaj dni po umoru, prišel klicat svojega najboljšega prijatelja jankovega Urha in ga prosil, naj ga pokoplje na pokopališču v Prevaljah. Ta je to uslugo mrtvemu prijatelju naredil. Nekaj let po tistem so na tem mestu postavili zidano znamenje v opomin strašnemu dogodku.

Zapisal Vinko Skitek, 9.2.2012
Ustni vir: Marija Borovnik, 2010.
Avtor fotografije: Vinko Skitek, 2010

Zidano slopno znamenja pokriva štirikapna lesena streha prekrita s šitlni. Znamenje je razdeljeno z okrasnim robom na zgornji in spodnji del. V vsakem so štiri pravokotne zidne niše, ki so poslikane. Ob zadnji obnovi so niše zasteklili in tako zaščitili poslikave pred vremenskimi neprilikami. Znamenje stoji v mestni četrti Dobja vas, pri naselju vrstnih hiš, pod lipo. Po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki vodi to znamenje v svojem registru, je znamenje nastalo v 17. stoletju. Obnovljeno je bilo tudi okoli 1910 in nazadnje pred nekaj leti. Okoli znamenja je narejena tudi manjša lesena ograja.

Po pripovedovanju so to znamenje postavili na mestu kjer si je gostilničar Anton Lajmiš ob delovni nezgodi zlomil nogo.

Zapisal Vinko Skitek, 9.2.2012 
Ustni vir: Aljaž Gradišnik, 2009.
Avtor fotografije: Tomo Jeseničnik

Kapela, ki stoji pri mostu čez potok Suha, je posvečena sv. Janezu Nepomuku. Zgodba o nastanku kapele ni znana, vendar lahko domnevamo, da je bila po vsej verjetnosti postavljena zato, da bi mesto Ravne (takrat Guštanj) varovala pred poplavami, povodnjimi in drugimi elementarnimi nesrečami, posebej povezanimi z vodo, saj so zelo pogosto v krajih ob vodi postavljali kapele v čast temu svetniku, doma iz Češke, kot priprošnjiku za varstvo pred poplavami. Kapela je po obliki zaprtega tipa in jo pokriva dvokapna valovita bakrena streha, na vrhu katere je pritrjen lepo oblikovan bakren križ. Polkrožno oblikovan vhod v notranjosti kapele varujejo železno-steklena vrata.

O tem kdaj je bila kapela postavljena ni točnih podatkov. Predstavo o pravi starosti kapele nam nudi podatek, da so leta 1989 pri obnovi kapele našli na ometu v latinskem jeziku napisano besedilo: DEVS IN FIDOS ONEPOMVCENE, kar pomeni »Bogu zvesti Nepomuk«. Črke, ki so bile v latinskem napisu poudarjene z rdečim, pa so bile VI I ID MVC in so simboli za nekatera rimska števila. Pri seštevku vseh črk, oziroma rimskih števil dobimo letnico 1611, katera bi lahko označevala leto nastanka kapele.

Vinko Skitek

Znamenje stoji ob cesti Šrotnek – Čečovje, blizu nekdanje Šrotneške žage pod Preškim vrhom, nasproti hiše Preški vrh 14, Ravne na Koroškem.

Zidano znamenje je pravokotne oblike in ima na sprednji strani dve stenski niši, eno v kvadratni obliki, drugo v obliki trilista. Niši sta oblikovani tako, da je ena nad drugo. Znamenje pokriva dvokapna streha, ki je pokrita z strešno opeko. V kvadratni niši je naslikana Mati Božja, v trilistni niši pa je naslikana Sveta Trojica.

Pred tem je stal do leta 1952 v kvadratni niši kip brezmadežne, katerega je istega leta obnovil restavrator Anton Blatnik iz Maribora. V tistem času je župnik Jaroš Kotnik glede na zapis v ravenski župnijski kroniki, kip Brezmadežne posodil za novozgrajeno kapelo mariborskega bogoslovja. Ker kipa od takrat v znamenju ni bilo več, so namesto tega v nišo naslikali podobo Matere Božje. Podobo je naslikal slikar in restavrator Škerlec v času, ko je sodeloval pri obnovi cerkve sv.Antona.

Kdaj je bilo znamenje postavljeno ni znano, vendar strokovnjaki postavljajo nastanek tega znamenja v zadnjo četrtino 19.stoletja. Skrita nam ostaja tudi zgodba o vzroku postavitve tega znamenja.

Vinko Skitek

Zidana kapela z dvokapno streho krito z opeko ima notranjost zavarovano z železnimi vrati. Na zunanjih stenah kapele sta niši, ki pa nista poslikani.

Leta 2002 so kapelico prestavili za nekaj metrov in jo ob tej priliki obnovili. Baročno leseno skulpturo Pieta, Marijo z Jezusom med koleni, ki je delo neznanega avtorja domnevno iz 18. stoletja, so leta 2002 konzervirali in jo v naslednjem letu prestavili v muzej na Ravnah. Na njeno mesto so postavili novo izdelano leseno skulpturo Pieta, delo Andreja Grošlja. Skulpturo je doniralo podjetje Petrol Energetika d.o.o.

Po pripovedovanju naj bi kapela prvotno stala na območju današnje železarne, a so jo kasneje prestavili. Postavili naj bi jo v času Napoleona, to je v začetku 19.stoletja, v spomin na francoskega oficirja, ki je na tistem kraju utonil v Meži. V spomin na ta tragičen dogodek so postavili kapelo in vanjo vstavili kip Žalostne Matere Božje.

Vinko Skitek

Kapela stoji ob kmetiji Rutnik na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem. Manjšo različico današnje kapele je že v letu 1921 postavil koroški ljudski rezbar Gregor Lipovnik, leta 1939 pa je zgradil večjo, ki je z manjšimi prezidavami v devetdesetih letih 20. stoletja ohranjena še danes. Oprema kapelice je bogata; oltar in podobe so rezbarske umetnine Gregorja Lipovnika.

Zidana kapela z opečnato kritino in zvonikom, na katerem je križ iz pločevine. V kapeli so kor, oltar in podobe križevega pota. Kapela in njena notranjost so v celoti delo nekdanjega gospodarja in rezbarja Gregorja Lipovnika.

Gregor Lipovnik se je 1918 priženil na Rutnikovo domačijo. Po smrti prvega sina je postavil kapelico. Po izgubi drugega sina padelga v vojni, pa je prvotno kapelico leta 1939 razširil. Za vzor sta mu bili kapela na Peci in kapela na Brinjevi gori. Rutnikova kapela je tisti čas služila kot cerkev za okolišče prebivalce. 
Lipovnik je svojo umetniško žilico uporabil za bogato rezbarsko izdelavo opreme in tudi poslikavo. Prvo kapelico je zgradil na travniku pod domačijo Mališnik, drugo pa na njivi domačije Potočnik. Naredil je še križpot na tromeji in križevo znamenje pri Cestniku. Vnuk, sedanji lastnik, Vindiš Jože, hrani njegov dnevnik, ki je prava zgodovinska zakladnica. 
Gregor Lipovnik je želel biti pokopan v svoji kapeli, zato je moral pridobiti posebno dovoljenje pristojnih državnih organov. 

Vir: Miroslav Paškvan; Alojz Krivograd,
Ljudski rezbar Gregor Lipovnik (1889-1969), katalog,
Koroški muzej Ravne na Koroškem, 1993.