Poglej - Beri - Razmisli - Živi >>>
Božja beseda današnje nedelje je tolažilna. V evangeliju smo slišali: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Apostol Pavel pa nam v drugem berilu govori: »Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil.
Rdeča nit celotnega svetega pisma je prav v tem: Bog je ljubezen! Če bi se vse Sveto pismo, ki je kot knjiga nemo, po čudežu spremenilo v govorečo knjigo, bi se iz njega izvil krik, ki bi bil glasnejši od bučanja morja: »Bog vas ljubi!«
Ko nam je Bog spregovoril o svoji ljubezni, je uporabljal človeške izkušnje ljubezni v njegovem naravnem okolju. Vse vrste človeške ljubezni – zakonska, očetovska, materinska, prijateljska – so iskre ognja, kateri ima v Bogu svoj izvor in svojo polnost.
Tako Sveto pismo posredno postane šola ljubezni. Če človeška ljubezen služi kot simbol za Božjo ljubezen, pa Božja ljubezen služi kot vzor za človeško ljubezen. Ko opazujemo, kako Bog ljubi, se učimo, kako naj bi ljubila mati, kako naj bi ljubil oče; kako bi se morali ljubiti med seboj zakonci, prijatelji.
Jezus je ob prihodu na ta svet dopolnil vse oblike ljubezni: očetovsko, materinsko, zakonsko, toda dodal je še eno: prijateljsko ljubezen. Svojim učencem je rekel: »Ne imenujem vas več služabnike … vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta« (Jn 15,15).
Kaj je prijateljstvo? Prijateljstvo se rodi iz zaupanja, iz dejstva, da nekomu zaupam tisto, kar je najbolj intimno in osebno v mojih mislih in izkušnjah.
Jezus nam pravi, da nas imenuje prijatelje, ker je vse tisto, kar je vedel o svojem nebeškem Očetu, razodel, zaupal nam. Z nami je podelil vse družinske skrivnosti Sv. Trojice! Na primer dejstvo, da je Bog še posebej naklonjen malim in ubogim, da nas ljubi kakor očka, da nam je pripravil prostor. Jezus daje besedi »prijatelji« njen najgloblji pomen.
Kako moramo odgovoriti na silno, zastonjsko božjo ljubezen do nas? Nekaj zelo preprostega: verovati v Božjo ljubezen, jo sprejeti; s sv. Janezom ganjeni ponavljati: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo« (1 Jn 4,16).
Ne pozabimo na najpomembnejšo trditev, ki smo jo danes slišali: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.«