Poglej - beri - razmisli -živi >>>
Božja beseda današnje nedelje tudi nas izrecno usmerjajo k svobodnemu, dejavnemu in osebnemu odnosu do življenja, k osebnemu odnosu do Boga in dejavnemu odnosu do bližnjega. Že po preroku Jeremiju, stoletja pred Kristusom, obljublja Bog vzpostavitev novega odnosa med njim in njegovim ljudstvom - sklenil bo novo zavezo. »Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.« (Jer 31,32)
Postave nove zaveze ne bodo več vklesane na kamnite plošče kot v Mojzesovem času, ampak bodo vtisnjene v srca ljudi, ki bodo stopili v razmerje iskrene vdanosti Bogu.
Bistvena razlika je, kako sprejema in izpolnjuje človek zakone - pa naj so božji ali človeški – ali jih sprejema in izpolnjuje zavestno z osebnim pristankom ali pa pod prisilo in strahom. Pri človeku z novim srcem izpolnjevanje božjih zapovedi ni nekakšna priučena drža ali uspešna dresura, niti vešče igranje ustrezne vloge, ampak način življenja, življenje samo. Doslej so še vedno spodleteli vsi poskusi, da bi spremenili družbo in svet samo od zunaj, to je z novim redom, zakoni, ustanovami. Za prenovo človeka in njegovega srca morajo biti zakoni zapisani v srce. Ne pomagajo velike gore papirjev, popisanih z zakoni in predpisi, če je v človekovem srcu globoko zajeden zakon samoljubja. Ta uničuje srečo posameznika in družbe.
Jezus pravi v današnjem evangeliju, da kdor na sebičen način ljubi svoje življenje, ga bo zapravil; kdor pa ga spreminja v dar, za božjo čast in srečo drugih, ga bo našel. To resnico je osvetlil s prispodobo o pšeničnem zrnu, ko je rekel: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu«.
Jezus je bil najžlahtnejše zrno, vsajeno na polju človeštva. Naj obrodi sadove v življenju vsakega od nas. Postal pa je tudi kruh, ki naj poteši vašo lakoto po miru, življenju in sreči.
Današnja nedelj in praznovanje velike noči bo še lepša, če bomo tudi mi komu takšen kruh!