Poglej - beri - razmisli - živi >>>
Božja beseda današnje nedelje nas vabi k hvaležnosti za dar življenja, k radosti nad podarjenim življenjem. Slišali smo: »Bog ni naredil smrti, on se ne veseli propada živega. Vse je namreč ustvaril za bivanje... podzemlje nima na zemlji oblasti,... Bog je ustvaril človeka za neminljivost in ga naredil kot podobo lastne lika.«
Življenje je sad ustvarjalne moči božje ljubezni, zato je življenje nekaj enkratnega in prečudovitega. Življenje je zmagoslavje duha, reda in smisla nad silami teme, propada in nesmisla. Pregloboke so njegove korenine, da bi mogli do njih, skrite in prepletene so njegove niti, da jih ni mogoče razvozlati. Življenje ostaja skrivnost, ker izvira iz osrčja največje Skrivnosti – živega Boga. Življenje je kakor roža, ki se odpira žarkom božjega Sonca. Brez tega Sonca bi ne mogla cveteti, brez njega bi je sploh ne bilo.
Da, življenja nima nihče sam iz sebe, še manj iz obilice svojega premoženja, kakor pravi Jezus. Ne dá se kupiti ne zaslužiti. Zato tudi nihče nima oblasti nad svojim življenjem, toliko manj nad življenjem drugega človeka.
Vse, kar živi, živi v moči Njega, ki je – po besedah Knjige modrosti – vse ustvaril za bivanje in se ne veseli propada živega. Življenje daje Bog. Brez Boga smo nepreklicno obsojeni na smrt. Za Boga pa je – kakor dokazuje današnji evangelij o obuditvi Jairove hčerke – celo smrt samo spanje, iz katerega lahko človeka obudi.
Človek svojega življenja ne more kaj prida podaljšati, more pa ga poglobiti. Poglabljamo ga takrat, ko se odpiramo za trajne vrednote, za nesebično ljubezen, za višje cilje, kot sta trenutna korist in lagodnost. To poglabljanje ali rast v dobrem je naša vseživljenjska naloga.
Bog je tisti, ki nam – posredno ali neposredno – vse daje. Želi nam vse dobro. Prav on omogoča in spodbuja vsako resnično rast: rast v poštenju in zvestobi, v spoznanju in iskrenosti, dobroti in spravljivosti, v marljivosti in potrpljenju. Njegov temeljni dar pa je prav življenje: ne le biološko, telesno življenje, ampak zlasti duhovno, nadnaravno – deležnost pri njegovem božjem življenju, ki nam ga podarja po sedmerih zakramentih.