Poglej - beri . razmisli - živi >>>

            O kakšnem miru govori Jezus v današnjem evangeliju?
    V današnjem odlomku govori o drugačnem miru, o tistem notranjem, o miru srca, o miru človeka s samim seboj in z Bogom. To lahko sklepam iz tistega, kar takoj za tem doda: »Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«
    O notranjem miru se odloča v srcu vsakega od nas. To je temeljni mir, brez katerega ne obstaja noben drug mir. Milijarde kapljic umazane vode ne ustvarjajo čistega morja in milijarde nemirnih src ne ustvarjajo človeštva, ki bi živelo v miru. To je tisti mir, po katerem najbolj goreče hrepeni vsak človek.
    Vsak od nas naj se vpraša: »Kaj razumem pod besedo mir, kaj iščem, ko iščem notranji mir?
    Jezus za mir uporablja besedo shalom, ki pomeni blagostanje, počitek, varnost, uspeh, slavo.
    Sv. Avguštin, ki je po različnih poteh iskal srečo in mir – v človeški ljubezni, v filozofiji, v slavi – je slednjič prišel do sklepa: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi.« Kakor se voda »ne umiri« in ne neha teči, dokler se ne izlije v morje, tako tudi mi ne, dokler se ne odpočijemo v Bogu.
    Tako kot vse stvari, ki prihajajo od Boga, je tudi mir, preden je dolžnost ali naša pridobitev, predvsem dar, milost. »Svoj mir vam dajem«, pravi Jezus; ne reče: »pridobite si mir«. Ker ta mir prihaja od zgoraj, ni sam po sebi odvisen od zunanjih okoliščin, ki so lahko bolj ali manj naklonjene. Veselje in žalost, zdravje in bolezen se lahko menjavajo, prihajajo in odhajajo; to pa ne velja za globok mir srca, ko se enkrat naseli v nas. Morje je lahko na površini enkrat mirno in drugič razburkano, toda v globinah je vedno mirno.
    Evangelij ne obljublja čudežnega zdravila za te reči.
    Zdravilo je zaupanje v Boga.
    Prosimo Gospoda za zaupanje, da je ON »skala našega srca«, »naše zatočišče«, »pomoč v stiski«, da je »vedno navzoč«, naj napolni naše srce z »mirom, ki presega vsak um«.