Poglej - beri - razmisli - živi >>>

    V iznajdljivosti naj bi otroci luči posnemali oskrbnika, tako Jezus imenuje svoje učence. Kot otroci luči naj bi stalno imeli pred seboj duhovne vrednote. Z iznajdljivostjo in z vsemi močmi naj bi se prizadevali, da jih dosežemo, pa naj bo to mir, razumevanje, dobrota, solidarnost. Dobro čutimo, da vse to prinaša srečo, a istočasno vemo, kako težko je to doseči.
    V svoji okolici se stalno srečujemo s prepiri, z napetostjo, s sovraštvom in revščino. Ta situacija nam je dobro znana.
    Ogromno ljudi trpi, ker jih je nekaj od tega prizadelo ali celo zasvojilo. Enostavno se ne morejo rešiti iz vezi, ki jim grenijo življenje in jih notranje uničujejo. Morda bi se tudi mi lahko uvrstili, vsaj delno, med takšne prizadete posameznike?
    Kljub našim slabostim nas Jezus imenuje: otroci luči. Ne zato, ker bi bili nekaj boljši od drugih. Ne zato, ker ne bi imeli napak. Ne zato, ker bi bili nekaj več vredni kot drugi. Imenuje nas tako, ker nam sveti luč evangelija, ker nam je s svojim naukom pokazal duhovne vrednote, ki nas vodijo v srečno življenje, v takšno življenje, ki nima svojega cilja v uživanju in bogastvu, ampak v duhovnih dobrinah, v notranji sreči, ki jo lahko končno najdemo le pri Bogu.
    Ob pogledu na vso bedo, ki nas obdaja, lahko hitro postanemo malodušni in rečemo: Saj se ne da ničesar napraviti. Jezus nas spodbuja, naj se trudimo v iskanju izhodov iz težke situacije, naj iščemo nove poti. Pri tem nam daje za zgled otroke tega sveta, ki so zelo iznajdljivi v iskanju raznih materialnih dobrin, ki čez nekaj časa minejo, stvari, ki jih molj uničuje in rja razjeda. Mi, ki smo otroci luči, naj bi se prizadevali za višje, za duhovne vrednote. Pri tem ne bi smeli zaostajati v iznajdljivosti in gorečnosti za oskrbnikom, ki se je bal za svojo prihodnost.
    Pri tem ne bi smeli nikoli pozabiti Jezusove besede: »Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« Vsak človek v stiski je božja podoba.
    Ob koncu življenja nas Jezus ne bo vprašal: »Koliko imetja si nagrabil, kaj vse si imel? Vprašal pa bo: Koliko si drugim pomagal? Koliko si jim olajšal življenje? Koliko si jim odkrival prave vrednote, ki vedno ostanejo?«
    Evangelij nas danes spodbuja, da premislimo, kje bi lahko bili bolj iznajdljivi, kako bi lahko odpravljali prepire in sovraštvo, revščino in pomanjkanje, da bi v našem okolju bilo več svetlobe, da bi se mi lahko upravičeno imenovali otroci luči.