škof v Miri
/na desni strani v glavnem oltarju/
Ime: Miklavž izhaja iz lat. Nicolaus, ta pa iz gr. Nikolaos. V grščini je to zloženka iz dveh besed: nike »zmaga v boju« in laos »narod, ljudstvo«; njegovo ime torej pomeni »zmaga ljudstva«.
Skorajda nemogoče je v življenjepisu na kratko zajeti bogato izročilo, ki govori o enem najbolj priljubljenih svetnikov vseh časov. Okoli svetega Miklavža, dobrotnika otrok, ki ga vsako leto ob njegovem godu težko pričakujejo pa si od njega obetajo vsaj simboličen dar tudi odrasli, se je spletlo veliko število legend. Vse po vrsti govorijo o njegovi dobroti, skrbi za reveže in pravičnost; na njegovo priprošnjo so se še za življenja zgodili mnogi čudeži. Zgodovinska dejstva pa so zato veliko bolj skopa. Še kot mlad moški je okoli leta 300 postal škof v Miri v Likiji, v današnjem Demru v turškem okrožju Antaliji. Kmalu po njegovem nastopu so se tam začela preganjanja kristjanov pod cesarjem Galerijem Valerijem Maksiminom. Okoli leta 310 so prijeli in hudo mučili tudi Nikolaja. V ječi je veliko pretrpel, tako da je prejel naziv spoznavalec. V Miro se je vrnil šele, ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo in priznal krščanstvo za državno vero. Leta 325 je nastopil na znamenitem koncilu v Nikeji, kjer je z drugimi škofi obsodil Arijeve zmote. Ohranjena so poročila s tega zborovanja, ki nosijo njegov podpis. Umrl je v visoki starosti. Njegove relikvije so kasneje prenesli (ukradli) v Bari, kjer jih še danes častijo z velikimi slovesnostmi.
Rodil se je okoli leta 280/286 v Patrasu v Grčiji,
umrl pa 6. decembra okoli leta 345/351 v Miri, Turčija.
Družina: Oče Evfemij in mati Ana, bogata, zelo pobožna in velika dobrotnika revežev, nista mogla imeti otrok, a sta v starosti, prav zaradi svoje dobrote po božji obljubi dobila sina Nikolaja.
Zavetnik: Rusije, ministrantov, otrok, devic, romarjev, popotnikov, advokatov, sodnikov, notarjev, trgovcev, lekarnarjev, gostilničarjev; trgovcev z vinom, z žitom in parfumi; ladjarjev, mornarjev, splavarjev, mlinarjev, pekov, mesarjev, pivovarnarjev, žganjarjev, kmetov, tkalcev, kamnosekov, delavcev v kamnolomih, sodarjev, izdelovalcev gumbov, svečarjev, gasilcev, ujetnikov; za srečen zakon, proti vodnim nevarnostim in stiskam na morju ...
Upodobitve: Upodabljajo ga kot starejšega škofa z brado, plešastega, največkrat ima kot atribut tri zlate krogle na knjigi.
Čudeži in legende: Najbolj znana je legenda o tem, kako je obdaroval tri dekleta in jih rešil sramote; na daljavo je rešil po nedolžnem obsojene krvnikovega meča, rešil mornarje nevarnosti na morju, ugrabljenega mladeniča pripeljal nazaj v očetovo hišo, obudil tri umorjene mladeniče, ob hudi lakoti srečno pripeljal ladjo z žitom v Miro; Židu povrne njegov dolg in ga spreobrne …
Goduje: 6. decembra
Pregovor: Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima.